Kulturni šok, ampak ob vrnitvi domov

Mojca Finc, objavljeno v Delu: Matej Košir je ljubezen do potovanj nadgradil v posel. V agenciji je pet vodnikov oziroma avtorjev programov.

Potovanja so ga zasvojila leta 2005, ko se je odpravil na prvo daljšo pot zunaj Evrope, v Nepal. Z leti je popotništvo, ki je postalo njegov življenjski slog, nadgradil v način preživljanja. Univerzitetni diplomirani geograf Matej Košir vodi agencijo Lama s petimi vodniki.
»Ne spodbujamo množičnega turizma, potovanja so drugačna od klasičnih, v večini programov na pot vzamemo največ 12 ljudi, spimo pri domačinih, okušamo lokalno hrano, uporabljamo javni prevoz, skratka, na pristen način spoznavamo kulturo,« je program opisal Matej Košir iz Popotniške agencije Lama.
Med svojim prvim večjim potovanjem zunaj Evrope – bil je še študent – sta se s kolegico mesec dni potepala po Nepalu: »Šla sva na treking pod bazni tabor Everest pa do Anapurne, nato še na skrajni jugozahod države v nacionalni park Bardia, kjer sem v fotografski objektiv lovil bengalske tigre in nosoroge,« je obudil vtise. V knjižnem vodiču je takrat prebral simpatično opozorilo, naj se popotnik ne zaljubi v Nepal in se zaradi te ljubezni ves čas vrača samo tja, saj je na svetu še ogromno drugih držav, ki jih je vredno raziskati. »A jaz sem se zaljubil. Vsako leto se z gosti vračam v to čudovito državo pod Himalajo, kjer svoj pečat puščajo preprosti, veseli domačini, polni volje do življenja, nasmejani na vsakem koraku, čeprav imajo v materialnem pogledu zelo malo. Takšen pristop pogrešam pri nas.«

Najprej klub popotnikov
Da je pot v Nepal vplivala na njegovo življenjsko miselnost, je spoznal na eni od novoletnih zabav. »Kolegi so me spraševali, kako se počutim ob vrnitvi domov. Rekel sem jim, da mi je hudo, ker je v našem okolju pomembno, kako je kdo oblečen, kakšen avto ima … Nisem se dobro počutil v takšnem razmišljanju. Pozneje sem ugotovil, da sem ob vrnitvi v naš materialni svet doživel kulturni šok. Ponavadi je nasprotno: šokira nas tuja, za nas nova država,« je razlagal.
Njegova naslednja postaja je bila Južna Amerika. Preden si je popotništvo izbral za način preživljanja, se je po končani fakulteti s Polono – poročena sta štiri leta – za dva meseca odpravil v Čile, Bolivijo in Argentino. V preteklosti si je prisegel, da bo svojo življenjsko sopotnico »testiral« na daljšem potovanju. Preizkus je uspešno prestala, kar ji je razkril šele ob prihodu v Slovenijo.
Naslednji korak je bila licenca za turističnega vodnika. Že med študijem je predvsem po Evropi vodil skupine za različne agencije in naredil fotografski tečaj. Nato je ustanovil klub popotnikov in ga pozneje – zaradi zakonodaje – preimenoval v agencijo.
Kako se slovenski trg odziva na koncept potovanj, ki jih ponuja agencija? »Če vztrajaš in si pošten do sebe in drugih, uspeh zagotovo pride.« Kljub temu je potreboval čas, da se je prebil med ljudi. »Težave nam povzročajo številne agencije, ki temeljijo na množičnem turizmu. Programe prepisujejo, cene pa prilagodijo 20 ljudem. Zaradi takšnega koncepta izpademo iz ponudbe, saj cenovno nismo konkurenčni. Zagotovo pa potovanje z 20 ljudmi ni enako kot z desetimi. V preteklosti se je odprlo tudi ogromno agencij, ki nagajajo drugim. Zakonodaja je pri nas na tem področju šibka, zadev se ne preverja. Konkurenca na tovrstnih potovanjih marsikdaj ne zagotovi turističnih vodnikov z licenco, temveč jih vodijo nekvalificirani vodniki. Posledično jih manj plačajo, tudi programi so zato cenejši,« je opisal težave na trgu. Občutek ima, da v Sloveniji nič več ni cenjeno: »Vsak je lahko strokovnjak za vse.«Popotniška agencija Lama se je razširila na pet vodnikov in ti so večinoma tudi avtorji programov, saj poznajo destinacije do podrobnosti. Programe poskušajo prilagajati vremenu. Jugovzhodna in južna Azija sta za potovanje primerni med novembrom in aprilom, poletje je namenjeno Škotski, Irski, Grenlandiji, Altaju v Rusiji, transibirski železnici, Indoneziji oziroma Sulaveziju in Madagaskarju, zimski meseci so rezervirani za Patagonijo, Čile in Bolivijo, pomladni za Kostariko, Gruzijo in Armenijo …

Vodnik mora biti tudi psiholog
Ko si enkrat na potovanju, je velik del vodnikovih nalog že opravljen in čaka te najlepše, pravi Matej Košir. Njegovo delo se začne s pripravo programa. »Kontakte ponavadi pridobim na zasebnih potovanjih, velikokrat sodelujemo z lokalno turistično agencijo, saj lahko določen program le ona zagotovi brezhibno, treba je preveriti letalske karte, napisati program, ga prodati, narediti kakšno potopisno predavanje – skupaj sem jih pripravil več kot 230, odgovoriti na vprašanja potencialnih strank … Na potovanju pa mora vodnik biti tudi nekakšen psiholog: znati mora prisluhniti človeku, mu svetovati, ga spodbujati na poti, se z njim veseliti,« je spregovoril o izkušnjah. Popotnikom zelo rad razkaže druge dežele in kulture. »In če so na koncu zadovoljni, sem svoj cilj dosegel.«